nedelja, 13. februar 2011

Slowenec

Nikoli ne tečem hitro, kar je verjetno posledica moje teže in obsedenost z utripom. Med vadbo redno presegam okvire idealnega utripa, a si ne morem pomagati, saj mi že počasen tek utrip dvigne do 160, če gremo rahlo v hrib 180 ni nemogoča številka. Glede na to, da je moj max 190, je to že skoraj igranje z usodo. Zato tekam počasi.

Danes me je Suunto med tekom presenetil z utripom, ki je rasel in rasel in rasel tja do 199, kjer je tudi ostal kakšne pol ure. Ker me skrbi za srce, redno gledam na uro, zato sem zaskrbljujoče vzpenjanje spremljal z zdravo merico zaskrbljenosti, čeprav sem se telesno počutil v redu. Ko je bil utrip na 198 sem se ustavil, da bi dal utripu priložnost pasti, a je, ko sem stal pri miru, poskočil do 199. Šele kake pol ure kasneje se je, med rahlim vzponom, ki me je utrudil, prikazala vrednost 171, ki je nato po ravnem padla. Zato sem se odločil, da je problem v uri, a sem vseeno skrajšal vadbo, čeprav sem planiral še en daljši klanec, ki pa ga brez zanesljivega merilnika utripa ne mislim izzivati. Bomo videli, če bo potrebno poseči v denarnico in nabaviti novo uro.

Ta teden sem še vedno nadvse nezdrav. Kašljam zjutraj in zvečer. Ko vstanem imam pljuča polna sluzi, zvečer pa me žgečka v pljučih in kašljam zrak, kar je znatno nadležno vsem v moji bližini. Danes je morda kanček bolje, a do popolnega zdravja je še daleč. Temu navkljub sem v minulem tednu pretekel 32,58 kilometrov, kar je največja tedenska razdalja doslej. Ker sem prejšnji teden pretekel točno 0 kilometrov, kar je najmanj doslej, sem z razdaljo zadovoljen. Vseeno mi do stotine v tem mesecu manjka še dobrih 67 kilometrov, kar pomeni, da bom moral držati tempo minulega tedna. Vse je odvisno od zdravja. In volje. In vremena. In počutja. In drugih obveznosti. In horoskopa. No, morda ne horoskopa, čeprav je Saturn v Kozorogu... Hmmm....

Statistika je za današnji tek, v petek sem tekel enako progo kot v sredo.

Statistika:
Pretečeno: 10,28 km
Hitrost: 9,07 km/h
Preostane: 877,9 km
Odstopanje od načrta: + 11,22 km
Temperatura zraka: 3o Celzija

sreda, 9. februar 2011

Na stara pota

Če si z nečim obseden, si vesel vsakega orodja, ki ti pomaga tvojo norost doživeti do konca. Predstavljam si, da je povsem izvedljivo stopiti na ulico, teči po naravi ter preprosto uživati v trenutku, a si ne predstavljam, da bi bilo to nekaj, kar bi me veselilo. Jaz si med tekom zapomnim vsako ravnino, vsak ovinek in vsak vzpon ter po končanem teku najprej sedem pred računalnik in v mapmyrun.com vtipkam svoje čase, povprečni utrip in pot po kateri sem tekel. Če sem pot opravil prvič, jo kar se da natančno izrišem na zemljevidu, tako da vem natančno koliko kilometrov sem pretekel. Zatem skočim na blogger, da v svoj dnevnik vlijem vtise in šele nato grem pod tuš.

Mapmyrun.com mi omogoča, da nekako osmislim svoj napredek kot celoto in ne kot skupek posameznih tekov. Zanimive informacije so na voljo s klikom na miško. Če me zanima, kaj sem dosegel prejšnji mesec, v koledarju le kliknem nanj in takoj imam na voljo povzetek. Takoj vem, da sem v januarju pretekel 100,74 kilometrov, vadil sem 11 ur in 34 minut, opravil 20 vadb in pokuril 11,276 kilokalorij. In če me zanimajo podrobnosti, lahko na koledarju izberem posamezno vadbo in brskam po podrobnostih. Še posebej kul je prikaz najhitrejših časov za posamezno progo, kar omogoča tekmovanje s samim seboj ali prijatelji, če skupaj uporabljate aplikacijo in se smukate po istih poteh.

Včeraj sem pozabil pisati o novi opremi. Moje standardne slušalke so fuč, zato sem uporabljal nadomestne, ki pa so v soboto, povsem po moji krivdi, ostale brez enega ušesnega čepka. Ker mi je primerno velikih ušesnih zamaškov zmanjkalo, sem si omislil nov par slušalk in moram priznati, da sem sila zadovoljen. Zvok je povsem sprejemljiv, kabel je ravno prav dolg in, kar je najpomembnejše, slušalke ne skačejo iz lobanje, kar je prijetna sprememba.

Prav tako sem čez vikend v dar dobil par Salomon nogavic za gorske športe in sem jih takoj izkoristil za tekanje po cestah ter bil sila zadovoljen. Na pravih delih so bile debelejše, da so nudile dodatno blaženje, med tem ko so zaplate na zgornjih in stranskih delih zagotavljale odlično zračenje in tudi po uri in pol teka nisem imel nikakršnih težav s stopali, tako da si bom moral v bližnji prihodnosti nabaviti za zvrhano malho tovrstnih nogavic.

Statistika:
Pretečeno: 5,27 km
Hitrost: 9,37 km/h
Preostane: 893,43 km
Odstopanje od načrta: + 6,77 km
Temperatura zraka: 3o Celzija

torek, 8. februar 2011

Skoraj v minus

Debel teden sem se izogibal teku. Ne zato, ker ne bi hotel teči, saj sem se vsak dan spraševal, ali bi mi en hiter tek morda koristil, a druga letošnja pošiljka viroz me je udarila neposredno na pljuča in tek je žal odpadel. Težava je bila v pljučih, kjer so se dogajale čudne stvari, ki so oteževale dihanje. Že rahlo globlje dihanje je povzročilo napade kašljanja, zaradi česar je bil tek nemogoč. Prvi simptomi so se pojavili v ponedeljek, ko sem sklenil počakati kak dan, da se pljuča sčistijo. Dejstvo, da je moja boljša četrtina vadila navkljub podobnim simptomom, mi je sprva zbujala dvome v mojo odločitev, nakar je moja draga v sredo pristala v postelji z visoko vročino in hudimi bolečinami, jaz pa sem jo odnesel le s povišanim občutkom samozadovoljstva.

V soboto sem se počutil bolje in se za preizkus odpravil na bližnji grič. Rezultati niso bili vzpodbudni, saj sem bil izčrpan že po nekaj minutah hoje, potil pa sem se kot prašiček v mesnici. Viroza me je zdelala bolj, kot sem mislil in vadbo sem pomaknil še kak dan v prihodnost. Še najbolj me je grizla realna nevarnost, da bom zaradi 'zabušavanja' prišel v minus z opravljenimi kilometri. K sreči sem z dolgim tekom nadoknadil izgubo in se za pičle 4 kilometre izognil rdečim številkam.

Prihodnost je napočila v torek, ko se je moja družica zjutraj sama odpravila na Veliko Planino, midva z še ne štiriletnikom pa sva jo mahnila na bližnji hribec. Za 30 minutni sprehod sva porabila debelo uro in se naklepetala, razgledala in na vrhu popila sok, ter jo nato ubrala domov, kamor sva prišla le kak ducat minut pred mojo drago. Ker sem se počutil spodobno, sem jo pustil samo z otrokom in jo popihal na daljši tek po še nepretečeni progi. Bil sem počasen in se namučil kot zver, a sem užival v redkem dnevnem teku, domov pa sem prišel kako uro pred mrakom in takoj skočil v vročo, vročo kopel. Preostanek večera sva preležala, ker sva oba pretiravala z nabori, a počitek je bil blažen in zaslužen.

Tek je bil dolg in naporen, z enim zelo neprijetnim odsekom, kjer se pot v pol kilometra dvigne za 50 metrov, kar se morda ne zdi veliko, a je za mojo težo to kar naporen podvig. Mapmyrun je vzpon označil s 5. težavnostno stopnjo (najlažjo), kar je nedvomno res, a je občutek med sopihanjem vkreber povsem drugačen. Sicer večina poti poteka bo cestah brez pločnikov in glede na visoke hitrosti avtomobilov, sem kar zadovoljen, da sem tekal sredi belega dne, ker bi me bilo v mraku precej bolj strah.

Statistika:
Pretečeno: 11,56 km
Hitrost: 8,22 km/h
Preostane: 898,7 km
Odstopanje od načrta: + 4,27 km
Teža (jutranja): 104,3 kg
Temperatura zraka: 11o Celzija

sobota, 29. januar 2011

Kaj se je zgodilo s tvojim popkom?

V četrtek sem počival, zato sem v petek načrtoval daljši tek, ki pa je žal odpadel na račun dejstva, da sem hotel v petek počivati. Zato sem tekel danes, v soboto. Šabat. Dan se je začel zgodaj, ko mi je žena pred sedmo uro ušla na 'krajšo turo' do cerkvice ne Primožu, midva z mulcem pa sva uživala v podaljšanem počitku do ranega dopoldneva. Ker je moja mladenka izlet podaljšala do Male Planine, sva si midva pripravila močnejši zajtrk in se igrala z Lego kockami.

Ker sem 'šprical' dva dneva tekov, sem zato udejanil svoj plan o dolgem, počasnem teku po valovitem terenu. Profil proge me je kar pogrel, saj se začne s kratkim in strmim vzponom do gradu Zaprice in po grebenu gričevja do vasi Križ. Tekel sem počasi, a sem bolj pazil, da je moj utrip ostajal v nekih normalnih okvirih, poleg tega pa sem prvič tekel progo, ki je tako dinamična in tako dolga. Pomagalo ni dejstvo, da sem izgubil pot vsaj pol ducatkrat in da sem se moral ustavljati ter plezati nazaj do grebena. K sreči je bila zemlja zmrznjena, sicer bi bil blaten do kolen. Nazaj grede sem tekel čez odprta polja po vaških kolovozih, kjer me je bril hladen veter, zadnji del poti pa ob železniški progi do doma.

Enkrat doma sem se z boljšo četrinko pogovarjal o današnjih dogodivščinah, ko ona izusti naslovni stavek! Moj popek je imel prostrano črno obrobo, ki je bila na prvi pogled zelo strašljiva in skrb vzbujajoča. Na drugi pogled sva ugotovila, da se je moja črna bombažna majica drgnila ob moj obsežni vamp, ki je med uro in pol teka nenehno poskakoval kot torta iz želeja, ter pobiral vlakna z mojega oblačila.

Statistika:
Pretečeno: 12,28 km
Hitrost: 7,76 km/h
Preostane: 910,26 km
Odstopanje od načrta: + 20,41 km
Teža (jutranja): 106,4 kg
Temperatura zraka: -1o Celzija

sreda, 26. januar 2011

Visokoodbojni debeluh

Po zadnjem teku, sem se odločil, da je večerno tekanje lahko nevarno. Poleg tega sem se počutil kot kreten, ko sem črno oblečen tekal po neosvetljenih ulicah brez kakršnihkoli svetilk ali odsevnih elementov, če ne štejemo tankih odbojnih črt na tekaških hlačah in jakni. Zato sem si čez redno opravo nadel še kričeče oranžen odbojni jopič z odbojnimi črtami. Čeprav sem bil bolj varen, se nisem počutil nič manj kretensko.

Ko sem se odpravljal ven, okoli pol desete zvečer, nisem niti razmišljal o svetlobnem, jopiču, a sem ga našel, ko sem iskal izolir-trak, s katerim sem želel ojačati kabel slušalk s katerimi trenutno tekam. Moje redne slušalke so, po mnogih neuspelih poizkusih, da bi mi ušle iz ušes, odpovedale poslušnost, tako da sem ostal brez levega kanala, kar je sprejemljivo, če poslušaš prenose bogoslužij in manj dopustno če nažigaš CCRe. Čeprav ne počnem ne enega, ne drugega (ugotovili smo, da poslušam bedno glasbo), vseeno ne poslušam rad svojega sopihanja, zato ga preglasim z muziko, ki ima nekaj ritma. V predalu sem poiskal nadomestne slušalke in šele kasneje ugotovil, da sem jih porinil v predal, ker je kabel pri vtiču močno poškodovan in nisem imel zaupanja, da bo kabel zdržal še kakšen tek. Ker pa trenutno nimam drugih slušalk in ker si ne morem upravičiti stroška boljših slušalk, sem moral shajati s tem, kar imam. Slušalke z nacufanim kablom.

V predsobi imam omaro, v kateri so vsa moja orodja in s testosteronom povezani artikli. Taista omara je nekoč izpljunila težko škatlo z orodjem na nič hudega slutečo nogo moje boljše četrtine in je zlomila enega od prstov na nogi in prav tam nekje je tudi moj izolir trak. Verjetno. Prepričan sem da ga imam. Ali pa, da sem ga vsaj imel. Zagotovo se spomnil, da sem ga kupil, ali pa mi ga je oče posodil in mu ga nikoli nisem vrnil. Ker mu nikoli ne vračam orodja.

Selotejpa nisem našel, sem pa našel jopič, ki mi ga je kupila mati, ko je slišala, da so jopiči del obvezne opreme avtomobila in sem ga spravil v omaro, k ostalim moškim stvarem. Nocoj je prišel prav, med tekom me ni motil pa še lepo toplo mi je bilo. Izolir traku pak nisem našel, zato sem slušalke 'popravil' z maskirnim trakom, ki se je izvrstno obnesel v svoji novi vlogi.

Ker včeraj nisem tekel, sem danes tekel dlje in dalje in sem pod streho spravil skoraj 10 km v dobri uri, kar ni ravno uspeh, a mi povsem ustreza. Ta teden sem pretekel že za četrtino več kot v celotnem prejšnjem tednu in upam, da bom do nedelje pod streho spravil še kak ducat kilometrov. Namesto glasbe sem tokrat poslušal prvo epizodo Puck Nuts in zadnjo epizodo Smodcasta (#153). Epizodi k sreči nista bili noro smešni, tako da sem se moral med vadbo smejati le enkrat in sicer sredi edinega resnega vzpona. Zaenkrat glasbe ne pogrešam.

Statistika:
Pretečeno: 9,83 km
Hitrost: 8,56 km/h
Preostane: 922,54 km
Odstopanje od načrta: + 16,44 km
Teža (jutranja): 106,4 kg
Temperatura zraka: -0,5o Celzija

ponedeljek, 24. januar 2011

Mud, glorious mud

V soboto nisem tekal. Povzpel sem se na bližnji grič, ker moram vaditi stegna, sicer me bodo vzponi vedno sesuli. Zvečer sem nameraval opraviti en lažji tek, a me je zbadalo v kolenih in sem se odločil vse skupaj preskočiti, v nedeljo pa se mi preprosto ni dalo, poleg tega sem imel delo, ki sem ga zanemarjal in zato sem vse skupaj nekam poslal in šel spat (ob enih zjutraj).

Zato je bil danes dan za tek. Tekel sem nekoliko dlje in po rahlo nevarnih poteh, še posebej sem zajebal s kilometrom po kamniški obvoznici. V temi. Brez luči. Ali odbojnikov. Oblečen v črno. K sreči je najhujše, kar se mi je zgodilo, da sem do gležnja stopil v blatno lužo. Vsaj upal sem, da je bila blatna luža, čeprav me je vso pot spremljal vonj, ki mi je namigoval, da sem stopil v kaj bolj organskega. Nato sem se med tekom ukvarjal z vprašanjem, ali sem stopil v kravje sranje ali ne. Ker je snežilo in je bila temperatura zraka okoli -3o stopinje, je moja teorija stala na solidnih dejstvih. Da o vonju niti ne govorimo. Supergo sem povohal šele doma. Previdno. In ugotovil, da smrdi Kamnik in ne moja superga, ki je svinjska. Sedaj sem v dilemu prati in preskočiti en dan teka, ali teči v umazanih supergah. Dileme, dileme. Verjetno zaradi kolen jutri tako ali tako ne bom tekel. Saj ne, da me bolijo, vendar čutim rahlo utrujenost in otopelost v sklepih, ki nikakor ni prijetna. Sicer pa je bil tek dober, sem zadovoljen, verjetno bi lahko potegnil še kak kilometer, snežna podlaga pa je bila čudovita. Ko bi le snežilo bolj pogosto in močneje.

Statistika:
Pretečeno: 7,96 km
Hitrost: 8,52 km/h
Preostane: 932,37 km
Odstopanje od načrta: + 12,15 km
Teža (jutranja): 106,5 kg
Temperatura zraka: -3o Celzija, sneg na tleh, rahlo sneženje

petek, 21. januar 2011

Težak vamp, težak tek

Včasih preveč jem. Nič hudega, njega dni sem vedno jedel preveč, dandanašnji le občasno. Sladkarije pa vedno. Moram popravit. Vseeno, poln želodec indijskih oreščkov, težke noge in blag kislinski refluks niso znanilci dobrega teka. Posledično beden tek po isti progi kot včeraj. Zanimivo pa ne znatno počasnejši, čeprav sem se včeraj počutil odlično. Prav tako mi je umrla leva slušalka in bo treba uveljavljati reklamacijo. Nove slušalke? Ne pred ponedeljkom.

Danes sem se bolj poglobil v Mapmyrun kot včeraj, ker sem včeraj pozabil poimenovati novo progo in je danes nisem našel, zato sem moral brskati po drobovju strani, dokler nisem našel gumba za sortiranje prog po datumu. Gumb je na prvi strani. Lepo označen. Izkaže se, da ta proga vsebuje en vzpon pete kategorije, kar pomeni zelo lahek vzpon. To me veseli, ker doslej moje proge niso imele kvalificiranih vzponov, zaradi česar je moje pritoževanje nad klanci zvenelo debilno. Tako, da se lahko sedaj pritožujem povsem upravičeno. Klanec ni bil zabaven. Zato sem šel počasi in ni bilo hudo slabo. Konec zgodbe.

Potomec je še vedno fuč, ampak ga res ne želiva peljati k zdravniku zaradi viroze (naj počiva in pije tekočine), zato smo četrtino poslali v lekarno in izkaže se, da je za mulca njegovih let povsem normalno, da potrebuje teden ali dva, da se postavi na noge, tisto, kar naju je najbolj skrbelo, pa je tudi povsem normalen stranski efekt. Nato so ji prodali par kapsul in tekočin, domov pa se je vrnila boljše volje in z novo knjigo o sprevodniku, ki sva jo prebrala leže na tleh. Nato je šel gledat Pikija, zatem Telebajske in potem je šel spat. Tri ure kasneje še vedno ne spi, a vsaj v miru počiva. Vse je v redu.

Statistika:
Pretečeno: 5,48 km
Hitrost: 8,48 km/h
Preostane: 940,33 km
Odstopanje od načrta: + 12,5 km
Teža (jutranja): 104,6 kg
Temperatura zraka: -1o Celzija, rahel sneg

četrtek, 20. januar 2011

Kdo bi si mislil, da so viroze nalezljive?

Kar je mulca položilo v ponedeljek, me je pognalo na stranišče v torek, posledice pa sem čutil še daleč v sredo, zato sta teka odpadla. Ne bom na dolgo in široko razglabljal o prijetnostih bruhanja na prazen želodec in rek blata, ki sem jih doprinesel v lokalni kanalizacijski sistem. K sreči je stvar minila dokaj hitro, v torek sem letel v posteljo, v sredo pa sem se postavljal. Danes sem bil že v službi in se počutil dovolj dobro za krajši tek. Prav tako sem prečistil glasbeno zbirko na iPodu, dodal nekaj novih komadov, izbrisal stvari, ki so me dolgočasile/presedale ter naložil par podcastov. Med tekom sem nato poslušal dve epizodi Smodcasta ter se veselo hihital (in včasih boleče krohotal) med tekanjem po novi verziji poti skozi Kamnik.

Statistika:
Pretečeno: 5,48 km
Hitrost: 8,51 km/h
Preostane: 945,81 km
Odstopanje od načrta: + 9,79 km
Teža (jutranja): N/A kg
Temperatura zraka: -1o celzija

ponedeljek, 17. januar 2011

BIla je dolga, dolga noč

Slej ko prej prideš na vrsto. S še ne štiriletnim fantičem, ki redno obiskuje vrtec, je bilo le vprašanje časa, kdaj bomo deležni sezonske viroze. Veseli trenutek je prišel nekaj pred polnočjo v noči na ponedeljek, ko se je iz otroške sobe zaslišal jok, ki mu je sledilo obilno bruhanje. Ko sva z združenimi močmi pospravila umazanijo, ga očedila in napojila, smo vsi ponovno legli k počitku. Ker smo v nedeljo jedli torto na dveh rojstno-dnevnih zabavah, sva prebavne težave pripisala prenajedanju in se odpravila v posteljo. Ob treh zjutraj se je jok ponovil, le da je bil fante tokrat peklensko vroč, zato sva ga vzela k sebi v posteljo, mu zbijala vročina in skupaj smo se nekako prebili do jutra, ko je sledilo bruhanje in driskanje. Jaz sem šel na delo, 'srečna' četrtina pa je ostala doma in celi dan čistila sinove izločke. Do poldneva so pošle že vse spodnje hlačke in trenirke, zato smo prešli na pleničke, ki jih malček ne uporablja že skoraj leto dni. Seveda ni bil zadovoljen, a je k sreči tako šibak zaradi viroze, da se ni pretirano prerekal ter se je tiho vdal v usodo. Ko sem prišel domov z zdravili, igračami, bananami in črno čokolado pa je revežu popustilo skoraj celodnevno zadrževanje bruhanja in je kavč, na katerem je počival, dodobra zalil z bruhanjem. Ubožca sva stuširala in spravila v njegovo sobo, kjer revež počiva že vse odtlej. Upajmo, da bo noč mirna.

Naporen dan in predhodna noč sta mi seveda spodjedla apetit do teka. Bil sem utrujen, nezainteresiran in naveličan. Sit sem istih poti, istih klancev, istih komadov. Rad bi šel kam drugam, a v temi nimam veliko izbire, teči moram tam, kjer je javna razsvetljava in ne po neosvetljenih brezpotjih, kjer lahko kadarkoli stopim v lužo ali kotanjo ter si polomim gleženj ali koleno. Ko sem danes vseeno zbral dovolj trme, da sem le pričel s tekom, sem imel prav s slednjimi največ težav, saj sta bili koleni otrdeli ter sta namigovali na možne bolečine. Zato sem pazil kako tečem, kam stopam in na kako dolg tek se odpravljam. Ker sem v prejšnjih sedmih dneh tekel le pet večerov, sem se odločil ta teden teči prav vsak dan, pa četudi le dva ušiva kilometra.

Statistika:
Pretečeno: 3,24 km
Hitrost: 9,58 km/h
Preostane: 951,29 km
Odstopanje od načrta: + 12,62 km
Teža (jutranja): N/A kg
Temperatura zraka: 1o celzija

nedelja, 16. januar 2011

No run today

Ni kaj veliko za povedat - vikend je bil naporen, izčrpavajoč tako psihološko kot telesno, zato danes ne grem teč. K temu dodajmo še padec na koleno na vrhu domačih stopnic, ki me boli ravno dovolj, da ne bom rinil ven.

Statistika:
Pretečeno: 0,0 km
Hitrost: 0,0 km/h
Preostane: 954,53 km
Odstopanje od načrta: + 12,15 km
Teža (jutranja): 105,7 kg
Temperatura zraka: 21o celzija

sobota, 15. januar 2011

Where all the white folks at?

Počutil sem se, kot da tečem po mestu duhov. Dobra četrtina naselja je bila zavita v temo zaradi izklopljene javne razsvetljave. Sem in tja se je po cesti pripeljal kak avtomobil, na ulicah pa ni bilo veliko ljudi in še ti so se zadrževali v gručah in mi namenjali začudene poglede. Kot kaže pri nas nihče ne teče ob desetih zvečer, ker sem bil edini tovrstni osebek na cesti, pločniku, poti. Tudi v blokih je bilo prižganih le peščica luči, ljudi pa nikjer. Čudno in povsem nezanimivo.

Danes me je muzika zabavala, vendar je postalo očitno, da je 43 komadov premalo za 1011 kilometrov. Letos sem pretekel že dobrih 56 kilometrov in trenutno sem našel le eno skladbo, ki mi je všeč in ima pravi ritem/tempo za tek. Kakšen dan bo potrebno nameniti raziskovanju glasbe, tako da se bom vrgel na jutube in poizkušal izbrskati kaj zanimivega.

Statistika:
Pretečeno: 5,27 km
Hitrost: 9,7 km/h
Preostane: 954,53 km
Odstopanje od načrta: + 14,92 km
Teža (jutranja): 105,9 kg
BMI: 33,4 (debelost)
Temperatura zraka: 3o celzija

petek, 14. januar 2011

Friday Night Lights

Glasba je podlaga našega življenja in danes sem se dodobra naveličal svoje tekaške zbirke. Odlični komadi me dolgočasijo. Potrebujem nekaj novega, kar zunaj ni lahko. K sreči ima iPod nano vgrajen radio. Hip hip, strašni trik, si mislim in preklopim na radio. Morda bi moral to početi preden sem pričel s tekom. Buljenje v miniaturen zaslon med tekom ni 100% varno opravilo in ni veliko manjkalo pa bi si spet poškodoval gleženj.

Radijskih postaj je veliko, a napravica le redke lovi brez šuma. Dodatno mi je iskanje otežilo dejstvo, da se nisem nikoli naučil uporabljati funkcije radija, zato sem navigiral povsem na slepo. Posledično sem slišal vse radijske postaje v 5 sekundnih koščkih, ker sem se odločil, da si naprava ogleda lokalni radijski spekter ter označi radijske postaje, jaz pa bom nato izbral tisto eno, ki jo želim poslušati. Načrt se je sfižil, ker se iskanje ni nikoli nehalo in sem ga moral ustaviti ročno, kakor sem tudi nadaljeval. Klik, počakal na RDS. Ognjišče. Sranje, klik. Krvavec. Krvavec? Klik. ...ni podatka in veliko šuma, klik. Radio Hit. Naj bo. Zdržal sem tri minute in preklopil nazaj na lokalno shranjeno muziko. Več sreče prihodnjič. Za menoj je bil že dober kilometer, jaz pa sem bil dovolj slabe volje, da sem zavil na kratko pot in se pričel koncentrirati na pot pred menoj. Navsezadnje je glasba, ki sem jo izbral sam znatno prijetnejša od idiotskega blebetanja, ki polni radijske valove.

Statistika:
Pretečeno: 3,24 km
Hitrost: 9,28 km/h
Preostane: 959,8 km
Odstopanje od načrta: + 12,42 km
Teža (jutranja): 105,8 kg
BMI: 33,4 (debelost)
Temperatura zraka: 1o celzija

četrtek, 13. januar 2011

Rutina

Tek postaja rutina. Nimam več skrbi, tek pa postaja vse manj naporen, kar je posledica počasnejšega tempa in večje utrjenosti. Posledično se imam med teki, ki so povprečno daljši kot prvi teden, čas ukvarjati z nepomembnimi stvarmi. Prvo, kar sem ugotovil, je potreba po nadgraditvi glasbene knjižnice, ki jo prenašam s seboj. Na iPodu je za kake tri ure glasbe, kar je dovolj za občasne teke, ko pa tekam vsak, sem nekaterih komadov že počasi naveličan. Še posebej ker Apple funkcijo "shuffle" implementira po logiki Lady GaGa, Kylie, Katy Perry, Shakira, Lady GaGa, Sugababes, Outkas, Lady GaGa, Kylie, Katy Perry, na račun katerih nastradajo Steppenwolf, Moroder, K'naan in OK Go. Saj ni, da se pritožujem, ampak Bad Romance poslušam čisto vsak dan, med tem ko sem Danger Zone danes slišal prvič, Wawing Flag pa je daljni spomin prejšnjega tedna. Čudno.

Preostali čas porabljam za postavljanje samodiagnoz. Ker vem, da medicinska stroka viha nos nad laiki, ki sami iščemo sindrome, ki ustrezajo našim simptomom (in obratno), si ne postavljam medicinskih, pač pa odkrivam biotehnične in estetske pomanjkljivosti mojega telesa, jih diagnoziram in poimenujem. Danes sem tako odkril sindrom "Canalis Auris Diam Asymmetrica", katerega značilnost je različen premer ušesnih odprtin, zaradi česar ubogi žrtvi tega sindroma iz levega ušesa nenehno pada slušalka, med tem ko je desna udobno ugnezdena na svoje mesto. Ko bodo medicinski koncerni odkrili zdravilo za rak in/ali AIDS, bi jih lepo prosil, da nekaj milijard dolarjev investirajo še v rešitev tega perečega problema. Dotlej bom moral iskati nove slušalke, ker tlačenje vate v preširoko uho zagotovo ne bi delovalo.

Statistika:
Pretečeno: 5,27 km
Hitrost: 9,32 km/h
Preostane: 963,04 km
Odstopanje od načrta: + 11,95 km
Teža (jutranja): 106,8 kg
BMI: 33,7 (debelost)
Temperatura zraka: 4o celzija

sreda, 12. januar 2011

Blood on the pavement

K sreči ne moja, a vseeno je nek nesrečnik naletel na avtomobil na mojem prehodu. Ko sem se pripeljal mimo, je bilo vsega že konec, vsaj iz stališča opazovalca. Revež, ki je na zebri pustil kake pol litra krvi je bil že v negi (urgenca je dobesedno 100 metrov stran), med tem ko se je voznik še kar družil s čredo policistov, ki je zastražila mesto dogodka. Na istem prehodu sem pred kake pol leta jahal havbo sivega megana in odtlej vedno temeljito preverim razmere na cesti, ko jo prečkam pri rdeči. Varnost je na prvem mestu. Takoj za hitrostjo.

In ko smo že pri hitrosti. I don't haz it. Ker sem se včeraj med tekom počutil odlično, sem tudi danes upošteval načelo, da se počasi daleč pride. Načeloma bi sicer v enakem času prišel dlje, če bi tekel hitreje, a ni nujno, da bi potem pritekel do cilja, ker me hitrejši tek res zdela. Tako sem opustil zamisel, da bi tekel s hitrostjo 10 km na uro in sem se zadovoljil s počasnimi 8,73 km/h, kolikor sem jih delal danes. Celo šprinta si nisem privoščil. Po drugi strani sem v 36 minutah teka pokuril 555 kilokalorij in pretekel 5,27 kilometra. In ker je zadani cilj preteči 1011 km, in ne teči s hitrostjo 10,11 km na uro, sem kar zadovoljen. Poleg tega me vse boli. No, ne vse. STATISTIKA!

Statistika:
Pretečeno: 5,27 km
Hitrost: 8,73 km/h
Preostane: 968,31 km
Odstopanje od načrta: + 9,45 km
Temperatura zraka: -1o celzija

torek, 11. januar 2011

Hitrost ubija

Včerajšnji premislek je na nocojšnjem teku že obrodil sadove prijetnega teka. Pretiravanje sem potisnil vstran in se osredotočil na tek v ritmu, ki mi je odgovarjal. Ritem teka sem diktiral z dihanjem, s krajšim korakom pa sem pazil, da nisem porabil preveč energije s hitrostjo, ki ji še nisem dorasel. Če celotno vadbo sem se koncentriral na noge in jih krotil vsakič, ko sta stegni želeli zbezljati, z uro pa sem spremljal utrip in upočasnil vsakič, ko se je utrip približal 170 bmp ter pospešil, ko je padel do 159 bpm.

Tek je bil fantastičen. Noben vzpon ni bil boleč, niti enkrat nisem sopihal ali hlastal za zrakom, na koncu pa mi je ostalo dovolj energije za kratek sprint v zadnji vzpon. S procedurami za optimalni tek sem bil tako obseden, da sem na uri pozabil pritisniti gumb za pričetek vadbe, kar sem opazil šele kakih 5 minut po pričetku vadbe. Ali je bilo že 8 minut? Ko sem vpisoval podatke v mapmyrun sem se odločil za 6 minut in pol, kar bo verjetno kar prav. Vseeno danes izjemoma ne bom vpisoval hitrosti, ker si ne mislim delati potuhe.

Statistika:
Pretečeno: 5,27 km
Hitrost: N/A km/h
Preostane: 973,58 km
Odstopanje od načrta: + 6,95 km
Temperatura zraka: 3o celzija

ponedeljek, 10. januar 2011

In deseti dan je debeluh počival

Potem ko sem devet večerov tekal kot ponoreli povodni konj po lokalnih poteh in stranpoteh, sem se deseti dan odločil počivati. Razlogov za odločitev je več, v prvi vrsti pa menim, da moj kadaver potrebuje kak dan za regeneracijo, ker me stegna bolijo že od prvega dne. Sinoči sem svojim mišicam privoščil toplo kopel, a sem se tudi danes skozi prostor pomikal z razbolelimi mišicami.

Poleg tega mi že zadnja dva teka nista nudila nikakršnega zadovoljstva. Če mi znaten fizični napor, ki se mu izpostavljam, ne nudi zadovoljstva, se z njim ne mislim ukvarjati. In zadnja dva teka sta bila peklenska. V soboto sem pretiraval tako s hitrostjo kot razdaljo, posledice pa sem čutil tudi med včerajšnjim tekom. Celo doseženi čas pod 20 minutami me ni razveselil. Ker sem ga dosegel s silo, skrajnim naporom in povsem brez občutka.

Navsezadnje pa potrebujem tudi dan, ko se ne bom ukvarjal še z večernim tekom, ko si lahko večer vzamem za sestavljanje Lego kock z mulcem ter nadaljujem s prebiranjem interneta, ki ga kar noče biti konec. Sledi statistika.

Statistika:
Pretečeno: 0,00 km
Hitrost: 0,00 km/h
Preostane: 978,85 km
Odstopanje od načrta: + 4,45 km
Temperatura zraka: 21o Celzija

nedelja, 9. januar 2011

The Wall

Danes sem moral skozi steno. Čeprav sem tekel kratko progo, je bil tek težak in neprijeten. Nisem našel ritma in nisem imel pojma kako hitro tečem. Utrip je bil noro visok, noge težke, utrujen pa sem bil že po prvih 100 metrih. Čeprav čas ni bil slab, je bil priborjen s skrajnimi silami. Tudi zato sem šel po teku naravnost v banjo in ne pred računalnik.

Hitrost je bila dobra, prvič sem progo tekel pod 20 minutami in s časom 19:41 bi bil kar zadovoljen, če bi ga ne bil dosegel tako na silo. Vreme je bilo prijetno, rahel veter, temperatura okoli 6o Celzija.

Statistika:
Pretečeno: 3,24 km
Hitrost: 9,88 km/h
Preostane: 978,85 km
Odstopanje od načrta: + 7,22 km
Temperatura zraka: 6o celzija

sobota, 8. januar 2011

Pretiravanje

Vedno pretiravam. Najraje s hrano. Če pa hrane ni...

Danes sem naredil strateško napako. Začel sem standardni tek, a se nisem počutil prav olimpijsko. Trmasto sem se odločil, da progo podaljšam za en odsek, ker sem danes začel drugi teden vadbe in sem želel to tudi obeležiti. Bo že šlo. Počasi.

Nakar sem se spomnil, da sem danes začel rahlo pozneje in da si je moja boljša četrtina zaželela s svojo vadbo pričeti ob osmih. Slednje je bilo še posebej pomembno, ker jo je vleklo na nočni pohod in si je že nakupila vse potrebno (piškote, tortice & podobno), nakar se je izkazalo, da ne bo šlo in smo sladkarije družno uničili. Slednje je ustvarilo višek energije, ki ga je bilo potrebno pokuriti, zato se je odločila za daljšo vadbo.

Že en pogled na uro je bil dovolj, da sem ugotovil, kako zelo sem ga danes polomil. Doma bi moral biti v manj kot 20 minutah, pred menoj pa je bilo še krepko čez pol 5 kilometrske proge. Še bolj zabavno je bilo, da nisem niti vedel, koliko je proga dolga, ker je vnaprej nisem izrisal. Tako nisem vedel, koliko časa bom še tekel. Zato sem pospešil, telo pa je šlo v kolaps. Bolelo me je skoraj vse, kar se je premikalo, sopihal sem kot parna lokomotiva in tekel s hitrostjo 9,84 kilometra na uro. Štoparico sem ustavil pri zadnjem semaforju pred domom točno ob 20:00. Tri minute kasneje sem bil že v stanovanju, pravočasen in prav nič kregan. Zadovoljen, a utrujen.

Statistika:
Pretečeno: 5,27 km
Hitrost: 9,84 km/h
Preostane: 982,09 km
Odstopanje od načrta: + 6,75 km
Temperatura zraka: 5o celzija

petek, 7. januar 2011

Tek na poln želodec

Danes sem ga kiksnil. Tja do petih popoldne sem jedel premalo, le en normalen zajtrk, zato sem bil lačen, zato se nisem uprl ponujenim palačinkam, ko sem se pri tašči ustavil dvignit sina. Skupaj sva nato še šla po opravkih in se vrnila domov malo po šesti uri, kjer me je čakalo pozno kosilo - slastni špinačni fetuccini s smetanovo omako s porom, orehi in gobami. Mmmm, slastno. In obilno. In preveč. In prepozno.

Moj termin za tek je med sedmo in osmo zvečer, ker ob osmih teče moja boljša četrtina. Ker se mi ni ljubilo teči po deveti, sem se podal na pot prepričan, da bo šlo. Ni bilo v redu, zato sem izbral kratko progo. Vse kar sem hotel, je kar najhitreje priteči domov. Verjetno sem zato tudi tekel svoj najhitrejši čas, 20 min 30 sekund, kar pomeni 9,48 kilometra na uro. Morda so časi pod 20 minutami izvedljivi?

Ne vem, ali naj raje delam na vzdržljivosti ali hitrosti? Verjetno bom začel z daljšimi teki in se šele nato ukvarjal s hitrostjo. Vreme je bilo krasno in prijetno toplo, iPod pravi, da je zunaj kar 5 stopinj nad ničlo, kar je v primerjavi z največjim minusom preteklega tedna skoraj tropska temperatura.

Tako, prvi teden je za menoj, čaka pa me še 51 tednov teka in mnogo, mnogo kilometrov. Pretekel sem dobrih 23 kilometrov in pol, do cilja pa me jih loči še preko 987. No, časa je še dovolj. 358 dni. Večnost?

Statistika:
Pretečeno: 3,24 km
Hitrost: 9,48 km/h
Preostane: 987,36 km
Odstopanje od načrta: + 4,25 km

četrtek, 6. januar 2011

V temo

Verjetno bom rabil nekakšno svetilko, saj tekanje po temi ni super zabavno, še posebej če se cijaziš po vaških poteh. Avtomobilisti niti niso nevarni, saj vozijo z lučmi, jaz pa tečem po levi strani cestišča, ker rad vidim, čemu se umikam. Rahlo bolj me skrbijo k0lesarji, pešci, drugi tekači in domača goveda, ki se lahko nenadoma pojavijo iz teme. Največ sivih las pa mi povzroča dejstvo, da ne vidim, kam stopam. Je pred menoj luknja, pesek, robnik? Če ne vidim, kam stopam, bom poškodbe zaznal šele ko bo prepozno in še to verjetno z mojim gležnjem (ki je nagnjen k poškodbam).

Bravo jaz, danes sem si kupil dve bateriji za Suunto in bom menjal kar obe (v pasu in uri), takoj ko (če) se ju spomnim prinesti iz službe. Prav tako sem se odločil za drugačno, rahlo daljšo pot, z nekoliko večjo višinsko razliko. Vzponi so dobri za kondicijo, spustov pa se bojim, predvsem zaradi kolen, ki se zaenkrat še kar lepo držita (hitro iskat les). Tek je bil kar vesel, hitrost je bila ok, 9,11 km na uro (6:35 min na kilometer) pa tudi temperatura je bila povsem prijetnih 0 stopinj. Počutim se odlično. Debelo, a odlično.

Statistika:
Pretečeno: 4,20 km
Hitrost: 9,11 km/h
Preostane: 990,60
Odstopanje od načrta: + 3,78 km

sreda, 5. januar 2011

-11o C

Danes sem tekel petič. Tekel sem hitreje, počutil sem se bolje in bilo je hladneje kot pri kateremkoli teku doslej. Prva polovica teka je bila spektakularno enostavna, zato sem tekel rahlo hitreje, kot bi bilo pametno pri moji trenutni kondiciji (sploh pri 11 pod ničlo), zato sem zadnja dva vzpona trpel zadihanost in bolečine v nogah. Posledično sem moral pri spustih počivati, s čimer sem pokuril večino prednosti, ki sem si jo pritekel s hitrejšim tekom.

Mapmyrun pravi, da sem tekel s hitrostjo 9,09 kilometrov na uro, kar je skoraj dostojno. Računam, da je moj hitrostni maksimum na dolge proge med 10 in 11 kilometri na uro in upam, da bom to hitrost dosegel do poletja.

Statistika:
Pretečeno: 3,24 km
Hitrost: 9,09 km/h
Preostane: 994,80 km
Odstopanje od načrta: + 2,35 km

torek, 4. januar 2011

Baby it's cold outside

Temperature veselo bingljajo globoko pod ničlo, a plan je plan in se ga je potrebno držati.

Danes se mi ne ljubi tipkat zato bom strnil vtise. Včerajšnja poškodba gležnja je bila bolj nadležna, kot sem sprva mislil. Z blagodejno terapijo ignoriranja bolečine sem se dokaj ležerno prebil skozi tek, ki je bil hladen (-7) in kratek. Vnovič so me med sopihanjem prehitevale deklice, a sem se spomnil nasvetov svoje boljše četrtine ter se držal svojega ritma. Tek je bil v redu, a mi še vedno nagaja Suunto (s starimi baterijami), ki mi je v 21 min in 54 sekundah nameril povprečni utrip 181 in celih 73 porabljenih kalorij.

Statistika:
Pretečeno: 3,24 km
Preostane: 998,04 km
Odstopanje od načrta: + 1,88 km

ponedeljek, 3. januar 2011

In potem gre vse narobe

Prvi mesec vadbe sem si zamislil zelo nedomiselno. Ogreti telo in prebuditi mišice s kratkimi teki, ki rahlo presegajo minimalne normative, za dosego mojega cilja; do konca leta preteči 1011 km. Načrt se je povsem lepo obnesel prvega dne. Tudi drugega dne je šlo vse po načrtu. Tretjega dne pa se je vse zalomilo.

Kot prvič sem bil primoran zamenjati opremo. Moja boljša četrtina (vsaj po volumnu in masi) je danes čistila, pospravljala in razkuževala stanovanje. Moje redne tekaške hlače so bile, povsem upravičeno, ena od žrtev čistilne akcije in se trenutno sušijo po sprostilni kopeli pri 40 stopinjah. Ostalo mi ni drugega, kot da si nadenem rezervne pajkice, ki jih še nisem nosil in se me, če sem povsem iskren, oklepajo tesneje, kot bi mi bilo drago. Kupljene so bile v idealističnem času, ko je bila manjša telesna masa povsem realen in bližnji cilj. A med tedaj in danes je bil mesec razvratnega lopatanja ogljikovodikov v zevajočo obrazno odprtino. K sreči je elastičnost materiala prijatelj debeluha, čeprav bi nemalo mimoidočih plačalo dobre denarce, da bi lahko pozabili pogled na moji zadnjični polobli, ki ju pred nedostojnim dogodkom varuje le vse pretanek material. Zato pa tečemo v temi.

K sreči hlače niso bile problematične, vsaj zame ne. Motili me ni niti dejstvo, da sem tekaške rokavice pozabil v avtu, da se nisem odločil za debele tekaške nogavice (kot prejšnja dneva), da je bila zunaj temperatura le -8 stopinj ter da sem si po pol kilometra teka na robniku poškodoval gleženj. Ne, mene žre dejstvo, da mi je začel Suunto lagati. Kot debeluh se zanašam na merilnik utripa, saj moram paziti, da ne preobremenim srca in če mi med sopihanjem po ulicah urica trdi, da je moj utrip le rahlo povečan, je strošek ure in zapravljanje časa za njegovo nadevanje povsem odvečno. Jutri bom stvari reševal z novim kompletom baterij. Če to ne bo pomagalo, pa si kupim Polarja. Da o odsotnosti ognjemetov sploh ne govorim. Če sem prva dva večera užival v pirotehničnih podvigih svojih someščanov, se danes ni nihče potrudil, da bi v zrak poslal kašno raketo. Še petarde mi niso vrgli pod superge...

Pritoževanju navkljub je bil tek v redu, saj sem tekel hitreje, morda na račun močnega severnega vetra, ki mi je zadnjo polovico poti hladil premalo zaščiteno zadnjico. Progo sem prvič pretekel v manj kot 22 minutah, kar pomeni skoraj 9 km na uro.

Statistika:
Pretečeno: 3,24 km
Preostane: 1001,28 km
Odstopanje od načrta: + 1,41 km

nedelja, 2. januar 2011

Snow Day

Drugega dne leta smo bili deležni prve doze snega iz neba. Morda je doza premočna beseda, a milimeter snežne odeje je bil vseeno dobrodošel spremljevalec na večernem teku. Po včerajšnjem incidentu z 'zajkljo', sem danes tekel počasneje in z glavo, kar je pozitivno vplivalo na počutje po teku, saj sem danes znatno manj utrujen in zadihan. Posledično sem isto progo pretekel minuto in 44 sekund počasneje kot včeraj, kar pa me sploh ne moti. Zaenkrat se še ne mislim ukvarjati s hitrostjo in bom z 8 km na uro povsem zadovoljen, glede na trenutno težo, pripravljenost, vremenske razmere (-3 C) in stanje podlage.

Včeraj sem si uspel pridelati tudi neprijeten 'muskelfiber' v stegnih in trebuhu, kar me je motilo med današnjim izletom do Jezerskega drsališča. Čeprav smo sprva načrtovali drsanje po planšarskem jezeru, smo se v sled nezmrznjenosti slednjega, morali zadovoljiti z umetno zamrznjenim parkiriščem, ki služi kot drsališče. K sreči ni bilo gneče in moj edinec je lahko dodobra preizkusil nove drsalke, moja boljša četrtina pa je vadila deskanje na rolki, opremljeni z drsalkami.

Statistika:
Pretečeno: 3,24 km
Preostane: 1004,52
Odstopanje od načrta: + 0,94 km

sobota, 1. januar 2011

Vsaka saga ima začetek

Novo leto je poseben čas. Čas, ko lahko analiziramo pretekle dosežke, se zgražamo nad njihovo uspešnostjo in si zaobljubljamo več uspeha v prihajajočem letu. In zato smo tu.

Nisem lahek možakar, tako in drugače sem težak - kilogramsko in doživljajsko. Ne na eno, ne na drugo nisem ponosen, zatorej bom stvari rahlo spremenil. Znebiti se želim kakih 25 kil, preteči ljubljanski maraton ter v letu 2011 preteči 1011 km. To pomeni, da bom vsak dan tekel vsaj 2 kilometra, 769 metrov in 86 cm. Danes sem svoje že odtekel, ležerne 3,24 kilometre v točno 22 minutah. Zagotovo bi to razdaljo tekel kakšno minuto ali dve dlje, a me je kilometer pred ciljem dohitela (in prehitela) deklica s čopom svetlih las. Primitivni avstralopitek je to razumel kot žalitev moje moškosti in povsem podzavestno sem pospešil na njen tempo in ga do cilja celo nekako držal. Avstralopitekovo telo je pospešeni tempo komaj preneslo in srce je pognalo v sedmo prestavo, vse tja do 195 udarcev na minuto... Upajmo, da preganjanje deklet ne postane navada, saj me bo to spravilo v grob hitreje kot odvečni kilogrami. Ali meteorit.

Danes se še ne bom tehtal, ker imam v prebavnem traktu in hladilniku preveč praznične hrane, da bi bili podatki merodajni. Vsaj tak je trenutni izgovor in v zgodnjem večeru, ko to pišem, sem z njim zadovoljen.

Statistika:
Pretečeno: 3,24 km
Preostane: 1007,76
Odstopanje od načrta: + 0,47 km