Prvi mesec vadbe sem si zamislil zelo nedomiselno. Ogreti telo in prebuditi mišice s kratkimi teki, ki rahlo presegajo minimalne normative, za dosego mojega cilja; do konca leta preteči 1011 km. Načrt se je povsem lepo obnesel prvega dne. Tudi drugega dne je šlo vse po načrtu. Tretjega dne pa se je vse zalomilo.
Kot prvič sem bil primoran zamenjati opremo. Moja boljša četrtina (vsaj po volumnu in masi) je danes čistila, pospravljala in razkuževala stanovanje. Moje redne tekaške hlače so bile, povsem upravičeno, ena od žrtev čistilne akcije in se trenutno sušijo po sprostilni kopeli pri 40 stopinjah. Ostalo mi ni drugega, kot da si nadenem rezervne pajkice, ki jih še nisem nosil in se me, če sem povsem iskren, oklepajo tesneje, kot bi mi bilo drago. Kupljene so bile v idealističnem času, ko je bila manjša telesna masa povsem realen in bližnji cilj. A med tedaj in danes je bil mesec razvratnega lopatanja ogljikovodikov v zevajočo obrazno odprtino. K sreči je elastičnost materiala prijatelj debeluha, čeprav bi nemalo mimoidočih plačalo dobre denarce, da bi lahko pozabili pogled na moji zadnjični polobli, ki ju pred nedostojnim dogodkom varuje le vse pretanek material. Zato pa tečemo v temi.
K sreči hlače niso bile problematične, vsaj zame ne. Motili me ni niti dejstvo, da sem tekaške rokavice pozabil v avtu, da se nisem odločil za debele tekaške nogavice (kot prejšnja dneva), da je bila zunaj temperatura le -8 stopinj ter da sem si po pol kilometra teka na robniku poškodoval gleženj. Ne, mene žre dejstvo, da mi je začel Suunto lagati. Kot debeluh se zanašam na merilnik utripa, saj moram paziti, da ne preobremenim srca in če mi med sopihanjem po ulicah urica trdi, da je moj utrip le rahlo povečan, je strošek ure in zapravljanje časa za njegovo nadevanje povsem odvečno. Jutri bom stvari reševal z novim kompletom baterij. Če to ne bo pomagalo, pa si kupim Polarja. Da o odsotnosti ognjemetov sploh ne govorim. Če sem prva dva večera užival v pirotehničnih podvigih svojih someščanov, se danes ni nihče potrudil, da bi v zrak poslal kašno raketo. Še petarde mi niso vrgli pod superge...
Pritoževanju navkljub je bil tek v redu, saj sem tekel hitreje, morda na račun močnega severnega vetra, ki mi je zadnjo polovico poti hladil premalo zaščiteno zadnjico. Progo sem prvič pretekel v manj kot 22 minutah, kar pomeni skoraj 9 km na uro.
Statistika:
Pretečeno: 3,24 km
Preostane: 1001,28 km
Odstopanje od načrta: + 1,41 km
Ni komentarjev:
Objavite komentar