Slowenec

Nikoli ne tečem hitro, kar je verjetno posledica moje teže in obsedenost z utripom. Med vadbo redno presegam okvire idealnega utripa, a si ne morem pomagati, saj mi že počasen tek utrip dvigne do 160, če gremo rahlo v hrib 180 ni nemogoča številka. Glede na to, da je moj max 190, je to že skoraj igranje z usodo. Zato tekam počasi.

Danes me je Suunto med tekom presenetil z utripom, ki je rasel in rasel in rasel tja do 199, kjer je tudi ostal kakšne pol ure. Ker me skrbi za srce, redno gledam na uro, zato sem zaskrbljujoče vzpenjanje spremljal z zdravo merico zaskrbljenosti, čeprav sem se telesno počutil v redu. Ko je bil utrip na 198 sem se ustavil, da bi dal utripu priložnost pasti, a je, ko sem stal pri miru, poskočil do 199. Šele kake pol ure kasneje se je, med rahlim vzponom, ki me je utrudil, prikazala vrednost 171, ki je nato po ravnem padla. Zato sem se odločil, da je problem v uri, a sem vseeno skrajšal vadbo, čeprav sem planiral še en daljši klanec, ki pa ga brez zanesljivega merilnika utripa ne mislim izzivati. Bomo videli, če bo potrebno poseči v denarnico in nabaviti novo uro.

Ta teden sem še vedno nadvse nezdrav. Kašljam zjutraj in zvečer. Ko vstanem imam pljuča polna sluzi, zvečer pa me žgečka v pljučih in kašljam zrak, kar je znatno nadležno vsem v moji bližini. Danes je morda kanček bolje, a do popolnega zdravja je še daleč. Temu navkljub sem v minulem tednu pretekel 32,58 kilometrov, kar je največja tedenska razdalja doslej. Ker sem prejšnji teden pretekel točno 0 kilometrov, kar je najmanj doslej, sem z razdaljo zadovoljen. Vseeno mi do stotine v tem mesecu manjka še dobrih 67 kilometrov, kar pomeni, da bom moral držati tempo minulega tedna. Vse je odvisno od zdravja. In volje. In vremena. In počutja. In drugih obveznosti. In horoskopa. No, morda ne horoskopa, čeprav je Saturn v Kozorogu... Hmmm....

Statistika je za današnji tek, v petek sem tekel enako progo kot v sredo.

Statistika:
Pretečeno: 10,28 km
Hitrost: 9,07 km/h
Preostane: 877,9 km
Odstopanje od načrta: + 11,22 km
Temperatura zraka: 3^o Celzija

Na stara pota

Če si z nečim obseden, si vesel vsakega orodja, ki ti pomaga tvojo norost doživeti do konca. Predstavljam si, da je povsem izvedljivo stopiti na ulico, teči po naravi ter preprosto uživati v trenutku, a si ne predstavljam, da bi bilo to nekaj, kar bi me veselilo. Jaz si med tekom zapomnim vsako ravnino, vsak ovinek in vsak vzpon ter po končanem teku najprej sedem pred računalnik in v mapmyrun.com vtipkam svoje čase, povprečni utrip in pot po kateri sem tekel. Če sem pot opravil prvič, jo kar se da natančno izrišem na zemljevidu, tako da vem natančno koliko kilometrov sem pretekel. Zatem skočim na blogger, da v svoj dnevnik vlijem vtise in šele nato grem pod tuš.

Mapmyrun.com mi omogoča, da nekako osmislim svoj napredek kot celoto in ne kot skupek posameznih tekov. Zanimive informacije so na voljo s klikom na miško. Če me zanima, kaj sem dosegel prejšnji mesec, v koledarju le kliknem nanj in takoj imam na voljo povzetek. Takoj vem, da sem v januarju pretekel 100,74 kilometrov, vadil sem 11 ur in 34 minut, opravil 20 vadb in pokuril 11,276 kilokalorij. In če me zanimajo podrobnosti, lahko na koledarju izberem posamezno vadbo in brskam po podrobnostih. Še posebej kul je prikaz najhitrejših časov za posamezno progo, kar omogoča tekmovanje s samim seboj ali prijatelji, če skupaj uporabljate aplikacijo in se smukate po istih poteh.

Včeraj sem pozabil pisati o novi opremi. Moje standardne slušalke so fuč, zato sem uporabljal nadomestne, ki pa so v soboto, povsem po moji krivdi, ostale brez enega ušesnega čepka. Ker mi je primerno velikih ušesnih zamaškov zmanjkalo, sem si omislil nov par slušalk in moram priznati, da sem sila zadovoljen. Zvok je povsem sprejemljiv, kabel je ravno prav dolg in, kar je najpomembnejše, slušalke ne skačejo iz lobanje, kar je prijetna sprememba.

Prav tako sem čez vikend v dar dobil par Salomon nogavic za gorske športe in sem jih takoj izkoristil za tekanje po cestah ter bil sila zadovoljen. Na pravih delih so bile debelejše, da so nudile dodatno blaženje, med tem ko so zaplate na zgornjih in stranskih delih zagotavljale odlično zračenje in tudi po uri in pol teka nisem imel nikakršnih težav s stopali, tako da si bom moral v bližnji prihodnosti nabaviti za zvrhano malho tovrstnih nogavic.

Statistika:
Pretečeno: 5,27 km
Hitrost: 9,37 km/h
Preostane: 893,43 km
Odstopanje od načrta: + 6,77 km
Temperatura zraka: 3^o Celzija

Skoraj v minus

Debel teden sem se izogibal teku. Ne zato, ker ne bi hotel teči, saj sem se vsak dan spraševal, ali bi mi en hiter tek morda koristil, a druga letošnja pošiljka viroz me je udarila neposredno na pljuča in tek je žal odpadel. Težava je bila v pljučih, kjer so se dogajale čudne stvari, ki so oteževale dihanje. Že rahlo globlje dihanje je povzročilo napade kašljanja, zaradi česar je bil tek nemogoč. Prvi simptomi so se pojavili v ponedeljek, ko sem sklenil počakati kak dan, da se pljuča sčistijo. Dejstvo, da je moja boljša četrtina vadila navkljub podobnim simptomom, mi je sprva zbujala dvome v mojo odločitev, nakar je moja draga v sredo pristala v postelji z visoko vročino in hudimi bolečinami, jaz pa sem jo odnesel le s povišanim občutkom samozadovoljstva.

V soboto sem se počutil bolje in se za preizkus odpravil na bližnji grič. Rezultati niso bili vzpodbudni, saj sem bil izčrpan že po nekaj minutah hoje, potil pa sem se kot prašiček v mesnici. Viroza me je zdelala bolj, kot sem mislil in vadbo sem pomaknil še kak dan v prihodnost. Še najbolj me je grizla realna nevarnost, da bom zaradi 'zabušavanja' prišel v minus z opravljenimi kilometri. K sreči sem z dolgim tekom nadoknadil izgubo in se za pičle 4 kilometre izognil rdečim številkam.

Prihodnost je napočila v torek, ko se je moja družica zjutraj sama odpravila na Veliko Planino, midva z še ne štiriletnikom pa sva jo mahnila na bližnji hribec. Za 30 minutni sprehod sva porabila debelo uro in se naklepetala, razgledala in na vrhu popila sok, ter jo nato ubrala domov, kamor sva prišla le kak ducat minut pred mojo drago. Ker sem se počutil spodobno, sem jo pustil samo z otrokom in jo popihal na daljši tek po še nepretečeni progi. Bil sem počasen in se namučil kot zver, a sem užival v redkem dnevnem teku, domov pa sem prišel kako uro pred mrakom in takoj skočil v vročo, vročo kopel. Preostanek večera sva preležala, ker sva oba pretiravala z nabori, a počitek je bil blažen in zaslužen.

Tek je bil dolg in naporen, z enim zelo neprijetnim odsekom, kjer se pot v pol kilometra dvigne za 50 metrov, kar se morda ne zdi veliko, a je za mojo težo to kar naporen podvig. Mapmyrun je vzpon označil s 5. težavnostno stopnjo (najlažjo), kar je nedvomno res, a je občutek med sopihanjem vkreber povsem drugačen. Sicer večina poti poteka bo cestah brez pločnikov in glede na visoke hitrosti avtomobilov, sem kar zadovoljen, da sem tekal sredi belega dne, ker bi me bilo v mraku precej bolj strah.

Statistika:
Pretečeno: 11,56 km
Hitrost: 8,22 km/h
Preostane: 898,7 km
Odstopanje od načrta: + 4,27 km
Teža (jutranja): 104,3 kg
Temperatura zraka: 11^o Celzija

Kaj se je zgodilo s tvojim popkom?

V četrtek sem počival, zato sem v petek načrtoval daljši tek, ki pa je žal odpadel na račun dejstva, da sem hotel v petek počivati. Zato sem tekel danes, v soboto. Šabat. Dan se je začel zgodaj, ko mi je žena pred sedmo uro ušla na 'krajšo turo' do cerkvice ne Primožu, midva z mulcem pa sva uživala v podaljšanem počitku do ranega dopoldneva. Ker je moja mladenka izlet podaljšala do Male Planine, sva si midva pripravila močnejši zajtrk in se igrala z Lego kockami.

Ker sem 'šprical' dva dneva tekov, sem zato udejanil svoj plan o dolgem, počasnem teku po valovitem terenu. Profil proge me je kar pogrel, saj se začne s kratkim in strmim vzponom do gradu Zaprice in po grebenu gričevja do vasi Križ. Tekel sem počasi, a sem bolj pazil, da je moj utrip ostajal v nekih normalnih okvirih, poleg tega pa sem prvič tekel progo, ki je tako dinamična in tako dolga. Pomagalo ni dejstvo, da sem izgubil pot vsaj pol ducatkrat in da sem se moral ustavljati ter plezati nazaj do grebena. K sreči je bila zemlja zmrznjena, sicer bi bil blaten do kolen. Nazaj grede sem tekel čez odprta polja po vaških kolovozih, kjer me je bril hladen veter, zadnji del poti pa ob železniški progi do doma.

Enkrat doma sem se z boljšo četrinko pogovarjal o današnjih dogodivščinah, ko ona izusti naslovni stavek! Moj popek je imel prostrano črno obrobo, ki je bila na prvi pogled zelo strašljiva in skrb vzbujajoča. Na drugi pogled sva ugotovila, da se je moja črna bombažna majica drgnila ob moj obsežni vamp, ki je med uro in pol teka nenehno poskakoval kot torta iz želeja, ter pobiral vlakna z mojega oblačila.

Statistika:
Pretečeno: 12,28 km
Hitrost: 7,76 km/h
Preostane: 910,26 km
Odstopanje od načrta: + 20,41 km
Teža (jutranja): 106,4 kg
Temperatura zraka: -1^o Celzija

Visokoodbojni debeluh

Po zadnjem teku, sem se odločil, da je večerno tekanje lahko nevarno. Poleg tega sem se počutil kot kreten, ko sem črno oblečen tekal po neosvetljenih ulicah brez kakršnihkoli svetilk ali odsevnih elementov, če ne štejemo tankih odbojnih črt na tekaških hlačah in jakni. Zato sem si čez redno opravo nadel še kričeče oranžen odbojni jopič z odbojnimi črtami. Čeprav sem bil bolj varen, se nisem počutil nič manj kretensko.

Ko sem se odpravljal ven, okoli pol desete zvečer, nisem niti razmišljal o svetlobnem, jopiču, a sem ga našel, ko sem iskal izolir-trak, s katerim sem želel ojačati kabel slušalk s katerimi trenutno tekam. Moje redne slušalke so, po mnogih neuspelih poizkusih, da bi mi ušle iz ušes, odpovedale poslušnost, tako da sem ostal brez levega kanala, kar je sprejemljivo, če poslušaš prenose bogoslužij in manj dopustno če nažigaš CCRe. Čeprav ne počnem ne enega, ne drugega (ugotovili smo, da poslušam bedno glasbo), vseeno ne poslušam rad svojega sopihanja, zato ga preglasim z muziko, ki ima nekaj ritma. V predalu sem poiskal nadomestne slušalke in šele kasneje ugotovil, da sem jih porinil v predal, ker je kabel pri vtiču močno poškodovan in nisem imel zaupanja, da bo kabel zdržal še kakšen tek. Ker pa trenutno nimam drugih slušalk in ker si ne morem upravičiti stroška boljših slušalk, sem moral shajati s tem, kar imam. Slušalke z nacufanim kablom.

V predsobi imam omaro, v kateri so vsa moja orodja in s testosteronom povezani artikli. Taista omara je nekoč izpljunila težko škatlo z orodjem na nič hudega slutečo nogo moje boljše četrtine in je zlomila enega od prstov na nogi in prav tam nekje je tudi moj izolir trak. Verjetno. Prepričan sem da ga imam. Ali pa, da sem ga vsaj imel. Zagotovo se spomnil, da sem ga kupil, ali pa mi ga je oče posodil in mu ga nikoli nisem vrnil. Ker mu nikoli ne vračam orodja.

Selotejpa nisem našel, sem pa našel jopič, ki mi ga je kupila mati, ko je slišala, da so jopiči del obvezne opreme avtomobila in sem ga spravil v omaro, k ostalim moškim stvarem. Nocoj je prišel prav, med tekom me ni motil pa še lepo toplo mi je bilo. Izolir traku pak nisem našel, zato sem slušalke 'popravil' z maskirnim trakom, ki se je izvrstno obnesel v svoji novi vlogi.

Ker včeraj nisem tekel, sem danes tekel dlje in dalje in sem pod streho spravil skoraj 10 km v dobri uri, kar ni ravno uspeh, a mi povsem ustreza. Ta teden sem pretekel že za četrtino več kot v celotnem prejšnjem tednu in upam, da bom do nedelje pod streho spravil še kak ducat kilometrov. Namesto glasbe sem tokrat poslušal prvo epizodo Puck Nuts in zadnjo epizodo Smodcasta (#153). Epizodi k sreči nista bili noro smešni, tako da sem se moral med vadbo smejati le enkrat in sicer sredi edinega resnega vzpona. Zaenkrat glasbe ne pogrešam.

Statistika:
Pretečeno: 9,83 km
Hitrost: 8,56 km/h
Preostane: 922,54 km
Odstopanje od načrta: + 16,44 km
Teža (jutranja): 106,4 kg
Temperatura zraka: -0,5^o Celzija

Mud, glorious mud

V soboto nisem tekal. Povzpel sem se na bližnji grič, ker moram vaditi stegna, sicer me bodo vzponi vedno sesuli. Zvečer sem nameraval opraviti en lažji tek, a me je zbadalo v kolenih in sem se odločil vse skupaj preskočiti, v nedeljo pa se mi preprosto ni dalo, poleg tega sem imel delo, ki sem ga zanemarjal in zato sem vse skupaj nekam poslal in šel spat (ob enih zjutraj).

Zato je bil danes dan za tek. Tekel sem nekoliko dlje in po rahlo nevarnih poteh, še posebej sem zajebal s kilometrom po kamniški obvoznici. V temi. Brez luči. Ali odbojnikov. Oblečen v črno. K sreči je najhujše, kar se mi je zgodilo, da sem do gležnja stopil v blatno lužo. Vsaj upal sem, da je bila blatna luža, čeprav me je vso pot spremljal vonj, ki mi je namigoval, da sem stopil v kaj bolj organskega. Nato sem se med tekom ukvarjal z vprašanjem, ali sem stopil v kravje sranje ali ne. Ker je snežilo in je bila temperatura zraka okoli -3^o stopinje, je moja teorija stala na solidnih dejstvih. Da o vonju niti ne govorimo. Supergo sem povohal šele doma. Previdno. In ugotovil, da smrdi Kamnik in ne moja superga, ki je svinjska. Sedaj sem v dilemu prati in preskočiti en dan teka, ali teči v umazanih supergah. Dileme, dileme. Verjetno zaradi kolen jutri tako ali tako ne bom tekel. Saj ne, da me bolijo, vendar čutim rahlo utrujenost in otopelost v sklepih, ki nikakor ni prijetna. Sicer pa je bil tek dober, sem zadovoljen, verjetno bi lahko potegnil še kak kilometer, snežna podlaga pa je bila čudovita. Ko bi le snežilo bolj pogosto in močneje.

Statistika:
Pretečeno: 7,96 km
Hitrost: 8,52 km/h
Preostane: 932,37 km
Odstopanje od načrta: + 12,15 km
Teža (jutranja): 106,5 kg
Temperatura zraka: -3^o Celzija, sneg na tleh, rahlo sneženje

Težak vamp, težak tek

Včasih preveč jem. Nič hudega, njega dni sem vedno jedel preveč, dandanašnji le občasno. Sladkarije pa vedno. Moram popravit. Vseeno, poln želodec indijskih oreščkov, težke noge in blag kislinski refluks niso znanilci dobrega teka. Posledično beden tek po isti progi kot včeraj. Zanimivo pa ne znatno počasnejši, čeprav sem se včeraj počutil odlično. Prav tako mi je umrla leva slušalka in bo treba uveljavljati reklamacijo. Nove slušalke? Ne pred ponedeljkom.

Danes sem se bolj poglobil v Mapmyrun kot včeraj, ker sem včeraj pozabil poimenovati novo progo in je danes nisem našel, zato sem moral brskati po drobovju strani, dokler nisem našel gumba za sortiranje prog po datumu. Gumb je na prvi strani. Lepo označen. Izkaže se, da ta proga vsebuje en vzpon pete kategorije, kar pomeni zelo lahek vzpon. To me veseli, ker doslej moje proge niso imele kvalificiranih vzponov, zaradi česar je moje pritoževanje nad klanci zvenelo debilno. Tako, da se lahko sedaj pritožujem povsem upravičeno. Klanec ni bil zabaven. Zato sem šel počasi in ni bilo hudo slabo. Konec zgodbe.

Potomec je še vedno fuč, ampak ga res ne želiva peljati k zdravniku zaradi viroze (naj počiva in pije tekočine), zato smo četrtino poslali v lekarno in izkaže se, da je za mulca njegovih let povsem normalno, da potrebuje teden ali dva, da se postavi na noge, tisto, kar naju je najbolj skrbelo, pa je tudi povsem normalen stranski efekt. Nato so ji prodali par kapsul in tekočin, domov pa se je vrnila boljše volje in z novo knjigo o sprevodniku, ki sva jo prebrala leže na tleh. Nato je šel gledat Pikija, zatem Telebajske in potem je šel spat. Tri ure kasneje še vedno ne spi, a vsaj v miru počiva. Vse je v redu.

Statistika:
Pretečeno: 5,48 km
Hitrost: 8,48 km/h
Preostane: 940,33 km
Odstopanje od načrta: + 12,5 km
Teža (jutranja): 104,6 kg
Temperatura zraka: -1^o Celzija, rahel sneg