Danes sem ga kiksnil. Tja do petih popoldne sem jedel premalo, le en normalen zajtrk, zato sem bil lačen, zato se nisem uprl ponujenim palačinkam, ko sem se pri tašči ustavil dvignit sina. Skupaj sva nato še šla po opravkih in se vrnila domov malo po šesti uri, kjer me je čakalo pozno kosilo - slastni špinačni fetuccini s smetanovo omako s porom, orehi in gobami. Mmmm, slastno. In obilno. In preveč. In prepozno.
Moj termin za tek je med sedmo in osmo zvečer, ker ob osmih teče moja boljša četrtina. Ker se mi ni ljubilo teči po deveti, sem se podal na pot prepričan, da bo šlo. Ni bilo v redu, zato sem izbral kratko progo. Vse kar sem hotel, je kar najhitreje priteči domov. Verjetno sem zato tudi tekel svoj najhitrejši čas, 20 min 30 sekund, kar pomeni 9,48 kilometra na uro. Morda so časi pod 20 minutami izvedljivi?
Ne vem, ali naj raje delam na vzdržljivosti ali hitrosti? Verjetno bom začel z daljšimi teki in se šele nato ukvarjal s hitrostjo. Vreme je bilo krasno in prijetno toplo, iPod pravi, da je zunaj kar 5 stopinj nad ničlo, kar je v primerjavi z največjim minusom preteklega tedna skoraj tropska temperatura.
Tako, prvi teden je za menoj, čaka pa me še 51 tednov teka in mnogo, mnogo kilometrov. Pretekel sem dobrih 23 kilometrov in pol, do cilja pa me jih loči še preko 987. No, časa je še dovolj. 358 dni. Večnost?
Statistika:
Pretečeno: 3,24 km
Hitrost: 9,48 km/h
Preostane: 987,36 km
Odstopanje od načrta: + 4,25 km
Ni komentarjev:
Objavite komentar