Vedno pretiravam. Najraje s hrano. Če pa hrane ni...
Danes sem naredil strateško napako. Začel sem standardni tek, a se nisem počutil prav olimpijsko. Trmasto sem se odločil, da progo podaljšam za en odsek, ker sem danes začel drugi teden vadbe in sem želel to tudi obeležiti. Bo že šlo. Počasi.
Nakar sem se spomnil, da sem danes začel rahlo pozneje in da si je moja boljša četrtina zaželela s svojo vadbo pričeti ob osmih. Slednje je bilo še posebej pomembno, ker jo je vleklo na nočni pohod in si je že nakupila vse potrebno (piškote, tortice & podobno), nakar se je izkazalo, da ne bo šlo in smo sladkarije družno uničili. Slednje je ustvarilo višek energije, ki ga je bilo potrebno pokuriti, zato se je odločila za daljšo vadbo.
Že en pogled na uro je bil dovolj, da sem ugotovil, kako zelo sem ga danes polomil. Doma bi moral biti v manj kot 20 minutah, pred menoj pa je bilo še krepko čez pol 5 kilometrske proge. Še bolj zabavno je bilo, da nisem niti vedel, koliko je proga dolga, ker je vnaprej nisem izrisal. Tako nisem vedel, koliko časa bom še tekel. Zato sem pospešil, telo pa je šlo v kolaps. Bolelo me je skoraj vse, kar se je premikalo, sopihal sem kot parna lokomotiva in tekel s hitrostjo 9,84 kilometra na uro. Štoparico sem ustavil pri zadnjem semaforju pred domom točno ob 20:00. Tri minute kasneje sem bil že v stanovanju, pravočasen in prav nič kregan. Zadovoljen, a utrujen.
Statistika:
Pretečeno: 5,27 km
Hitrost: 9,84 km/h
Preostane: 982,09 km
Odstopanje od načrta: + 6,75 km
Temperatura zraka: 5o celzija
Ni komentarjev:
Objavite komentar