nedelja, 13. februar 2011

Slowenec

Nikoli ne tečem hitro, kar je verjetno posledica moje teže in obsedenost z utripom. Med vadbo redno presegam okvire idealnega utripa, a si ne morem pomagati, saj mi že počasen tek utrip dvigne do 160, če gremo rahlo v hrib 180 ni nemogoča številka. Glede na to, da je moj max 190, je to že skoraj igranje z usodo. Zato tekam počasi.

Danes me je Suunto med tekom presenetil z utripom, ki je rasel in rasel in rasel tja do 199, kjer je tudi ostal kakšne pol ure. Ker me skrbi za srce, redno gledam na uro, zato sem zaskrbljujoče vzpenjanje spremljal z zdravo merico zaskrbljenosti, čeprav sem se telesno počutil v redu. Ko je bil utrip na 198 sem se ustavil, da bi dal utripu priložnost pasti, a je, ko sem stal pri miru, poskočil do 199. Šele kake pol ure kasneje se je, med rahlim vzponom, ki me je utrudil, prikazala vrednost 171, ki je nato po ravnem padla. Zato sem se odločil, da je problem v uri, a sem vseeno skrajšal vadbo, čeprav sem planiral še en daljši klanec, ki pa ga brez zanesljivega merilnika utripa ne mislim izzivati. Bomo videli, če bo potrebno poseči v denarnico in nabaviti novo uro.

Ta teden sem še vedno nadvse nezdrav. Kašljam zjutraj in zvečer. Ko vstanem imam pljuča polna sluzi, zvečer pa me žgečka v pljučih in kašljam zrak, kar je znatno nadležno vsem v moji bližini. Danes je morda kanček bolje, a do popolnega zdravja je še daleč. Temu navkljub sem v minulem tednu pretekel 32,58 kilometrov, kar je največja tedenska razdalja doslej. Ker sem prejšnji teden pretekel točno 0 kilometrov, kar je najmanj doslej, sem z razdaljo zadovoljen. Vseeno mi do stotine v tem mesecu manjka še dobrih 67 kilometrov, kar pomeni, da bom moral držati tempo minulega tedna. Vse je odvisno od zdravja. In volje. In vremena. In počutja. In drugih obveznosti. In horoskopa. No, morda ne horoskopa, čeprav je Saturn v Kozorogu... Hmmm....

Statistika je za današnji tek, v petek sem tekel enako progo kot v sredo.

Statistika:
Pretečeno: 10,28 km
Hitrost: 9,07 km/h
Preostane: 877,9 km
Odstopanje od načrta: + 11,22 km
Temperatura zraka: 3o Celzija

sreda, 9. februar 2011

Na stara pota

Če si z nečim obseden, si vesel vsakega orodja, ki ti pomaga tvojo norost doživeti do konca. Predstavljam si, da je povsem izvedljivo stopiti na ulico, teči po naravi ter preprosto uživati v trenutku, a si ne predstavljam, da bi bilo to nekaj, kar bi me veselilo. Jaz si med tekom zapomnim vsako ravnino, vsak ovinek in vsak vzpon ter po končanem teku najprej sedem pred računalnik in v mapmyrun.com vtipkam svoje čase, povprečni utrip in pot po kateri sem tekel. Če sem pot opravil prvič, jo kar se da natančno izrišem na zemljevidu, tako da vem natančno koliko kilometrov sem pretekel. Zatem skočim na blogger, da v svoj dnevnik vlijem vtise in šele nato grem pod tuš.

Mapmyrun.com mi omogoča, da nekako osmislim svoj napredek kot celoto in ne kot skupek posameznih tekov. Zanimive informacije so na voljo s klikom na miško. Če me zanima, kaj sem dosegel prejšnji mesec, v koledarju le kliknem nanj in takoj imam na voljo povzetek. Takoj vem, da sem v januarju pretekel 100,74 kilometrov, vadil sem 11 ur in 34 minut, opravil 20 vadb in pokuril 11,276 kilokalorij. In če me zanimajo podrobnosti, lahko na koledarju izberem posamezno vadbo in brskam po podrobnostih. Še posebej kul je prikaz najhitrejših časov za posamezno progo, kar omogoča tekmovanje s samim seboj ali prijatelji, če skupaj uporabljate aplikacijo in se smukate po istih poteh.

Včeraj sem pozabil pisati o novi opremi. Moje standardne slušalke so fuč, zato sem uporabljal nadomestne, ki pa so v soboto, povsem po moji krivdi, ostale brez enega ušesnega čepka. Ker mi je primerno velikih ušesnih zamaškov zmanjkalo, sem si omislil nov par slušalk in moram priznati, da sem sila zadovoljen. Zvok je povsem sprejemljiv, kabel je ravno prav dolg in, kar je najpomembnejše, slušalke ne skačejo iz lobanje, kar je prijetna sprememba.

Prav tako sem čez vikend v dar dobil par Salomon nogavic za gorske športe in sem jih takoj izkoristil za tekanje po cestah ter bil sila zadovoljen. Na pravih delih so bile debelejše, da so nudile dodatno blaženje, med tem ko so zaplate na zgornjih in stranskih delih zagotavljale odlično zračenje in tudi po uri in pol teka nisem imel nikakršnih težav s stopali, tako da si bom moral v bližnji prihodnosti nabaviti za zvrhano malho tovrstnih nogavic.

Statistika:
Pretečeno: 5,27 km
Hitrost: 9,37 km/h
Preostane: 893,43 km
Odstopanje od načrta: + 6,77 km
Temperatura zraka: 3o Celzija

torek, 8. februar 2011

Skoraj v minus

Debel teden sem se izogibal teku. Ne zato, ker ne bi hotel teči, saj sem se vsak dan spraševal, ali bi mi en hiter tek morda koristil, a druga letošnja pošiljka viroz me je udarila neposredno na pljuča in tek je žal odpadel. Težava je bila v pljučih, kjer so se dogajale čudne stvari, ki so oteževale dihanje. Že rahlo globlje dihanje je povzročilo napade kašljanja, zaradi česar je bil tek nemogoč. Prvi simptomi so se pojavili v ponedeljek, ko sem sklenil počakati kak dan, da se pljuča sčistijo. Dejstvo, da je moja boljša četrtina vadila navkljub podobnim simptomom, mi je sprva zbujala dvome v mojo odločitev, nakar je moja draga v sredo pristala v postelji z visoko vročino in hudimi bolečinami, jaz pa sem jo odnesel le s povišanim občutkom samozadovoljstva.

V soboto sem se počutil bolje in se za preizkus odpravil na bližnji grič. Rezultati niso bili vzpodbudni, saj sem bil izčrpan že po nekaj minutah hoje, potil pa sem se kot prašiček v mesnici. Viroza me je zdelala bolj, kot sem mislil in vadbo sem pomaknil še kak dan v prihodnost. Še najbolj me je grizla realna nevarnost, da bom zaradi 'zabušavanja' prišel v minus z opravljenimi kilometri. K sreči sem z dolgim tekom nadoknadil izgubo in se za pičle 4 kilometre izognil rdečim številkam.

Prihodnost je napočila v torek, ko se je moja družica zjutraj sama odpravila na Veliko Planino, midva z še ne štiriletnikom pa sva jo mahnila na bližnji hribec. Za 30 minutni sprehod sva porabila debelo uro in se naklepetala, razgledala in na vrhu popila sok, ter jo nato ubrala domov, kamor sva prišla le kak ducat minut pred mojo drago. Ker sem se počutil spodobno, sem jo pustil samo z otrokom in jo popihal na daljši tek po še nepretečeni progi. Bil sem počasen in se namučil kot zver, a sem užival v redkem dnevnem teku, domov pa sem prišel kako uro pred mrakom in takoj skočil v vročo, vročo kopel. Preostanek večera sva preležala, ker sva oba pretiravala z nabori, a počitek je bil blažen in zaslužen.

Tek je bil dolg in naporen, z enim zelo neprijetnim odsekom, kjer se pot v pol kilometra dvigne za 50 metrov, kar se morda ne zdi veliko, a je za mojo težo to kar naporen podvig. Mapmyrun je vzpon označil s 5. težavnostno stopnjo (najlažjo), kar je nedvomno res, a je občutek med sopihanjem vkreber povsem drugačen. Sicer večina poti poteka bo cestah brez pločnikov in glede na visoke hitrosti avtomobilov, sem kar zadovoljen, da sem tekal sredi belega dne, ker bi me bilo v mraku precej bolj strah.

Statistika:
Pretečeno: 11,56 km
Hitrost: 8,22 km/h
Preostane: 898,7 km
Odstopanje od načrta: + 4,27 km
Teža (jutranja): 104,3 kg
Temperatura zraka: 11o Celzija