Debel teden sem se izogibal teku. Ne zato, ker ne bi hotel teči, saj sem se vsak dan spraševal, ali bi mi en hiter tek morda koristil, a druga letošnja pošiljka viroz me je udarila neposredno na pljuča in tek je žal odpadel. Težava je bila v pljučih, kjer so se dogajale čudne stvari, ki so oteževale dihanje. Že rahlo globlje dihanje je povzročilo napade kašljanja, zaradi česar je bil tek nemogoč. Prvi simptomi so se pojavili v ponedeljek, ko sem sklenil počakati kak dan, da se pljuča sčistijo. Dejstvo, da je moja boljša četrtina vadila navkljub podobnim simptomom, mi je sprva zbujala dvome v mojo odločitev, nakar je moja draga v sredo pristala v postelji z visoko vročino in hudimi bolečinami, jaz pa sem jo odnesel le s povišanim občutkom samozadovoljstva.
V soboto sem se počutil bolje in se za preizkus odpravil na bližnji grič. Rezultati niso bili vzpodbudni, saj sem bil izčrpan že po nekaj minutah hoje, potil pa sem se kot prašiček v mesnici. Viroza me je zdelala bolj, kot sem mislil in vadbo sem pomaknil še kak dan v prihodnost. Še najbolj me je grizla realna nevarnost, da bom zaradi 'zabušavanja' prišel v minus z opravljenimi kilometri. K sreči sem z dolgim tekom nadoknadil izgubo in se za pičle 4 kilometre izognil rdečim številkam.
Prihodnost je napočila v torek, ko se je moja družica zjutraj sama odpravila na Veliko Planino, midva z še ne štiriletnikom pa sva jo mahnila na bližnji hribec. Za 30 minutni sprehod sva porabila debelo uro in se naklepetala, razgledala in na vrhu popila sok, ter jo nato ubrala domov, kamor sva prišla le kak ducat minut pred mojo drago. Ker sem se počutil spodobno, sem jo pustil samo z otrokom in jo popihal na daljši tek po še nepretečeni progi. Bil sem počasen in se namučil kot zver, a sem užival v redkem dnevnem teku, domov pa sem prišel kako uro pred mrakom in takoj skočil v vročo, vročo kopel. Preostanek večera sva preležala, ker sva oba pretiravala z nabori, a počitek je bil blažen in zaslužen.
Tek je bil dolg in naporen, z enim zelo neprijetnim odsekom, kjer se pot v pol kilometra dvigne za 50 metrov, kar se morda ne zdi veliko, a je za mojo težo to kar naporen podvig. Mapmyrun je vzpon označil s 5. težavnostno stopnjo (najlažjo), kar je nedvomno res, a je občutek med sopihanjem vkreber povsem drugačen. Sicer večina poti poteka bo cestah brez pločnikov in glede na visoke hitrosti avtomobilov, sem kar zadovoljen, da sem tekal sredi belega dne, ker bi me bilo v mraku precej bolj strah.
Statistika:
Pretečeno: 11,56 km
Hitrost: 8,22 km/h
Preostane: 898,7 km
Odstopanje od načrta: + 4,27 km
Teža (jutranja): 104,3 kg
Temperatura zraka: 11o Celzija
Ni komentarjev:
Objavite komentar